Ko smo se z družino preselili iz stanovanja v hišo, sem mislila, da bomo imeli končno dovolj prostora za vse. Pa se je izkazalo, da se stvari nabirajo hitreje, kot bi si človek mislil. Po nekaj mesecih so bile garaža, klet in celo podstrešje polni škatel, za katere nihče več ni točno vedel, kaj je v njih. Takrat sem prvič zares začela razmišljati o tem, kaj pomeni učinkovito skladiščenje.
Na začetku sem mislila, da bo dovolj, če stvari le zložimo po kotičkih. Knjige sem dala v klet, orodje v garažo, stare obleke na podstrešje. Toda kmalu sem ugotovila, da sem ustvarila le navidezni red. Vsakič, ko sem nekaj iskala, sem morala pregledati tri različne prostore. Skladiščenje brez sistema ni rešitev, temveč samo prelaganje težave.
Takrat sem se odločila, da se stvari lotim drugače. Vzela sem si vikend in naredila seznam. Ločila sem tisto, kar res potrebujemo, od stvari, ki jih hranimo samo iz navade. Vse sem popisala, označila škatle, dodala datume. Sliši se pretirano, a rezultat je bil neverjeten. Nenadoma sem vedela, kje je kaj. Čas, ki sem ga prej izgubljala za iskanje, sem začela vlagati drugam. Skladiščenje se je iz napornega opravila spremenilo v zadovoljstvo.
Ko sem videla, kako dobro deluje doma, sem isti princip prenesla tudi v svoje delo. Dokumente, materiale in opremo sem uredila po enakem sistemu. Nič več ni bilo izgubljenih map in zamujenih rokov. Takrat sem dojela, da skladiščenje ni samo fizični proces – je način razmišljanja. Ko je prostor urejen, postaneš tudi sam bolj zbran, učinkovitejši, mirnejši.
Danes vsake toliko časa spet pregledam, kaj imam. Presenetljivo, koliko stvari se nabere, če nisi pozoren. A zdaj jih ne gledam več kot breme, temveč kot priložnost, da znova ustvarim red. Skladiščenje me je naučilo, da prostor, v katerem živiš in delaš, vpliva na tvojo energijo in počutje.
In ko kdo reče, da je to samo pospravljanje, se nasmehnem. Zame skladiščenje pomeni nekaj več. Je občutek, da imaš stvari pod nadzorom, in dokaz, da red v prostoru prinaša tudi red v glavi.…
Continue Reading