Rešila sem se utrujenosti zaradi Access Bars terapije

Neprestana utrujenost me je uničevala, dokler nisem spoznala Access Bars terapije, ki me je ozdravila. Ja, lahko bi rekli, da me je pozdravila. Ne morete si predstavljati, kako zelo naporno se je vsak dan zbujati utrujen z bolečinami vsepovsod in začeti nov dan, ko bi ga najraje kar prespal. Nisi srečen in veš, da je nekaj narobe, da to ni normalno pri tvojih letih.

Ko sem za žela iskati rešitve kdo bi mi pomagal, sem zasledila Access Bars terapije. Sprva nisem vedela, kaj je to, ko pa sem si malo bolje prebrala, sem se odločila, da na to terapijo grem. Moje življenje je bilo v razsulu prav zaradi energije, nisem bila v redu delavka, nisem bila dobra žena, kar pa me je najbolj v zpodbudilo k Access Bars terapiji, pa je bil moj otrok. Kajti ne morete si predstavljati, kakšna je to bolečina, ko nimate volje za otroka, nimate moči, da bi se igrali z njim, ampak skoz razmišljate, kdaj boste imeli mir pred njim. To je ogromen greh, ki si ga mati naloži na srce in ga nosi s seboj in prav Access Bars me je tega greha rešil. 

Ko sem jaz opravila tri terapije  Access Bars, sem bila prerojena. Sploh nisem poznala občutka, da je telo lahko tako lahko in spočito, da se enostavno z lahkoto lahko igrate, smejite, tečete, si pojete in nič vam ni težko. Tako lep občutek je to in vem da ko bom videla, da me spet ta energija zapušča bom definitivno spet obiskala Access Bars terapijo, ki me pozdravi. Še danes ne vem, kako je to možno, vendar sem še kako hvaležna, da ta terapija obstaja, kajti sedaj sijem, kot sem včasih in nihče mi te energije ne more vzeti, vsa zahvala pa gre Access Bars terapiji in zame je nekaj kar mi daje moč. 

Doletela me je izgorelost

Vedno sem mislila, da vse zmorem. Nič me ni moglo spraviti iz tira in nisem razumela, zakaj nekateri ljudje neprestano hodijo okoli utrujeni in izčrpani. Teh ljudi sem srečevala vedno več, ko sem bila starejša. Vedno sem jih poslušala, da jih je strah, da bo izgorelost pri njih naredila svoje. Skušala sem jih razumeti, vendar jih nisem mogla, kajti bila sem srečna, polna energije in moje telo je bilo vitalno in zdravo.

Potem pa se je počasi začelo, največjo utrujenost sem čutila, ko mi je nekaj dni zaporedoma zmanjkovalo časa, to me je uničevalo tako psihično kot fizično. Ko sem že mislila, da sem priplezala na zeleno vejo se je zgodil kakšen neprijeten dogodek in tako je izgorelost počasi načenjala tudi mene. Dnevi so postajali vedno bolj naporni, nisem imela več časa zase, ponoči nisem več dobro spala in na mojem obrazu je bilo videti zaskrbljenost namesto nasmeška. Začelo me je skrbeti in ko sem pomislila, da grem po isti poti teh ljudi, ki so mi izgorelost pokazali že pred leti, me je zmrazilo.

Tako hitro sem si rekla, je izgorelost prišla v moje telo in nisem si mogla pomagati. Vsak večer, ko sem legla v posteljo sem si želela, da bi se zbudila spočito, polna energije, a to se ni zgodilo, izgorelost je bila tu in nisem ji mogla več uiti.

Zelo težko sem izgorelost sprejela in si rekla, da to je to in da moram stopiti do zdravnika. Nisem in nisem si hotela priznati, oklepala sem se svojih misli izpred par let nazaj, da jaz pa že ne bom doživela izgorelosti, vendar ni bilo tako. Ko sem spoznala, da je izgorelost tu, sem jokala in jokala, tako močno me je to prizadelo, dolgo se nisem pobrala, ko pa je prišel dan, ko sem si rekla, zmorem to, sem uspela, izgorelost je dan za dnem počasi zapuščala moje telo.…