Ste se že kdaj sprehajali ob gozdu in ob travnikih, kjer so se pasle živali kmetov? Potem ste sigurno opazili električni pastir. Tudi mi smo imeli izkušnjo z njim. Z hčerkama sem šla na srehod in na vrhu hriba smo videle prekrasne konje. Hčerki sta si želeli, da bi konje videli od blizu in da bi jih mogoče lahko tudi pobožali. Tako smo šle na vrh hriba in videli, da je bil okoli travnika električni pastir. Seveda sem takoj opozorila hčerki, da se ne dotikata električnega pastirja, ker jih bo streslo.
V tistem trenutku nisem vedela, kako bi lahko poklicale konje, ker jih hčerki enostavno zaradi pastirja ne bodo mogle božati. Ko so nas konji videli, so očitno že tako navajeni, da so prišli do nas. Hčerki sta bili navdušeni, ker so konji dali glave preko električnega pastirja in so jih lahko božale. Ja, električni pastir je služil svojemu namenu, da konji niso mogli zbežati, me pa smo jih vseeno lahko božale. Hčerki sta hoteli na travnik in prestopiti električni pastir, kar pa jaz nisem dovolila. Ne vem, če so se resnično zavedale, da če se ga samo dotakneš, da te strese. Seveda ni tako močno, je pa neprijetno. Ko sem opazovala konje, sem videla, da imajo res na razpolago velik travnik in da jim je lepo. Električni pastir je v bistvu skrbel samo za njihovo varnost, da kam ne pobegnejo. Kmetje si tako zavarujejo svoje živali in prav je tako. Tako živali točno vedo, da ne smejo stopiti preko. Tega so enostavno navajene.
Me smo se imele na sprehodu prekrasno, naredile smo dolg sprehod, zraven pa smo videle še prekrasne konje, ki so nam polepšali dan. Naslednjič gremo spet in upam, da bodo konji še tam. Sedaj točno vemo, kje poteka električni pastir in kje lahko božamo konje.