Še isti večer po tem, ko sem prejela nove zvočnike, sem imela produkcijski večer. Prav res sem komaj čakala, da prispejo in da bodo dovolj dobri. Če bi bili solidno boljši, kakor ti obstoječi bi bilo čisto dovolj. Ker so pa mnogo boljši, sem bila pa še bolj kreativno produktivna, kakor sem pričakovala. Začela sem kar tri projekte, ki so zelo hitro nastajali. Res je bilo užitek poslušati zvok na novih zvočnikih.
Ura je bila dve zjutraj, ko sem se končno odstranila od svojega produkcijskega kotička. Pa še bi bila tam, vendar sem vedela, da moram zgodaj vstati, in če ne bom naspana, bo cel dan zelo težak. Vsaj šest ur moram spati, ker drugače je bolje, da ne vstanem. Ne dolgo nazaj sem spala le štiri ure in ni bila prijetna izkušnja. Komaj sem zdržala do štirih popoldan, ko sem lahko zaključila delo. Na srečo mi je vsaj uspelo narediti vse, kar sem morala, da sem lahko brez slabe vesti pravočasno odšla. Takoj, ko sem prišla domov, pa sem zaspala in se nisem zbudila do osmih zvečer. Grozen je bil tisti občutek nenaspanosti in upam, da ga nikdar več ne doživim.
Kljub temu da je bila ura že sredi noči, sem si naredila manjši prigrizek pred spanjem in odšla v posteljo. Vem, da to ni najbolj zdravo, ampak kolikor se poznam, ne bi zaspala, ker sem že čutila lahkoto. Sem pa pojedla ravno toliko, da sem dobila občutek sitosti za pol ure, kar je dovolj, da zaspim do osmih zjutraj.
